Jesen ihti in dež vso noč turobno pada,
odpadle liste veter pred seboj podi.
Jesen ihti, kot solze so deževne kaplje.
»Nikogar več ne bo,« mi veter šepeta v temi.
Jesen ihti in dež vso noč turobno pada,
odpadle liste veter pred seboj podi.
Jesen ihti in dež z njo kliče slutnjo vame,
ti si odšel, utonila senca tvoja je v megli.
Odprla vrata bom dežju,
naj pada hladen name,
naj kapljice vso noč prše
in hlad polzi naj vame.
Odprla vrata bom dežju,
naj on me z rokami objame,
srce naj več ne joče,
ker si pozabil name.