Razmišljam zdaj tako na samem,
zakaj zastrla sva nebo,
zakaj sva ugasnila plamen,
zakaj se ni izšlo.
Srce si tebe je želelo.
Zdaj pozabiti te ne znam,
a zanj si se oblekla v belo
in jaz več nisem sam.
Zamudila sva čas
za najlepše občutke,
za brezčasne trenutke,
za smeh in solze.
Zamudila sva čas,
ki je bil še pred nama.
Zdaj v srcu sva sama,
na poti nekje.
Da žal mi je, ne morem skriti.
Odšla sva vsak na svojo stran.
Usoda plete druge niti,
zdaj vse se zdi zaman.