Rad hodim tja gor v hribe,
zaljubljen sem v slovenske planine.
Uživam v lepotah dežele te,
naše prelepe Slovenije.
V koči dobim se s prijatelji,
lepe domače prepevamo si.
Zraven pa Izi raztegne meh,
zdaj vlada veselje pri vseh ljudeh.
Ponosen sem, ker tu živim,
v deželi tej, ki ljubim jo,
na prsih nosim rožmarin
in v srcu mojo Slovenijo.
Kozarce zase dvignimo,
ker dobro v srcu mislimo.
Zdravica odmeva naj vsepovsod,
Bog živi ves slovenski rod.
Takrat, ko zunaj se zdani,
Triglav nas kliče, da pridemo vsi.
Če vince zleze nam v glavo,
potem s Triglavom nič ne bo.
Pa kaj zato, vsi pravimo,
Triglav nas vedno čakal bo.
Prišli na vrh bomo enkrat vsi,
ker pravi slovenski sinovi smo mi.