Nad menoj je nocoj polno svetlih zvezd,
iščeš z menoj najin dragulj, da se nekje skrit zaiskri.
Pada v dlan kot dotik zlatih lis neba,
vse kot privid in kot nasmeh v soju kristalnih cest.
Vprašaj zvezde srebrne,
kje je dež in sončni zahod.
Vprašaj, kdaj prve sanje
so odšle z utrinki na pot.
V dalj beži bel oblak, čas ni več njegov,
mesečev vrt v sanjah odprt je že razlil srebrni odsev.
Pada noč, pada noč, daleč je še svit,
polnočni dih je kot trepet vetra le tiho skrit.