Zdaj prižigam majhno svečo,
v moji duši je tema.
Le zakaj ti nisem rekel,
da srce te rado ima,
da si moja roža rožic,
da si ptica, ki leti,
da si lastovica mala,
ki v mojem srcu spi.
Da si moja mala mala,
da brez tebe suh sem cvet,
da v življenju vse si dala,
da ljubezni si poet.
Izpovej ljudem ljubezen,
tistim, ki jih rad imaš,
naj ne bo težko ti reči,
da resnično rad jih imaš.
Pa sem skop bil za besede,
za poglede, nežnosti.
Mislil sem, da bova skupaj
vse od tod do večnosti.
Tiho si odšla od mene
ne da zvedela bi kdaj,
da bila si delček mene,
ki srce boli me zdaj.