Na vasi dan za dnem, za dobro jutro že, kot ogenj širijo se govorice.
Potiho in naglas z veseljem vsak pove vse prave in izmišljene resnice.
»Tako se govori, nekdo mi rekel je, a prosim, če ostane to med nama.«
»Ti na uho povem, zato ker si to ti, ker jezik držat znaš za zobmi.«
Na vasi je tako, da metla jezik je, pred tujim pragom kar naprej pometa.
O tebi vse vedo, kje bil si, kaj počneš in če kaj novega se ti obeta.
»Nikomur ne povej, kar zdaj izvedel boš, saj veš, da delajo iz muhe slona.«
»Ti na uho povem, ker nisem kakor vsi, ker jezik držat znam za zobmi.«
Vse je res, saj vsi so slišali
in cel teden se že govori.
Na uho mi je prišlo, če rekli so je že tako.
Vse je res, to niso pravljice.
Kjer je dim, tam tudi ogenj je.
Dan za dnem, noč za nočjo se govorice širijo.