Če pesem domačo zapojem naglas,
zate derem se kot sraka.
Po hiši stopicam na rahlo ves čas,
ti jeziš se “Kdo koraka?”.
Če pridem minuto čez polnoč domov,
dva dni sama si bila.
Če ga le kozarček spijem,
ne maraš me pijanega.
Če deklico mlado pogledam v noge,
se držiš, kot da te varam.
Če hitro zaspim brez, da božal bi te,
praviš mi, da te ne maram.
Ko vdahnem globoko pred spanjem zvečer,
kar naprej grdo smrčim.
Če pozorno te poslušam,
se zdi ti, da samo molčim.
Hej, deklica, jaz ljubim te,
ti pa iz muhe delaš slona,
zaljubljeno nasmiham se,
ti pa držiš se kot limona.
Veš, deklica, jaz ljubim te.
Vesel sem, ker sva midva par.
Iz muhe kmalu bom napravil slona,
ko te bom peljal pred oltar.