Na zemljo pada hladno mrak,
v tujini daljni dan mi vsak,
z daljave semkaj, čez polja,
priplava tihi glas zvona.
Večerni zvon (bim), o, mili zvon (bom),
ti vzbujaš misli mi na dom.
Spomin mi misel porodi,
v domači kraj že odhiti,
na nizkem hribčku hišica,
tam tekla mi je zibelka.
Večerni zvon (bim), o, mili zvon (bom),
spominjaš me na daljni dom.
Nedaleč proč je tihi kraj,
od tam vrnitve ni nazaj,
ob križu križ, pod jelkami,
tam moja mati mirno spi.
Večerni zvon (bim), o, mili zvon (bom),
boleč mi je spomin na dom.
O, dragi dom, moj rojstni kraj,
k sebi vabiš me nazaj,
zazrl bi tebe še enkrat,
četudi to poslednjikrat.
Večerni zvon (bim), o, mili zvon (bom),
spominjaj večno me na dom.