Preljubi moj tata, mamica!
Uboga je moja nogica.
Minula so dolga let že tri,
žalostno dete toži, ječi.
Tujina je mačeha, človek, spreglej.
Le delo je tvoje garanje brez mej.
Če nimaš bogastva, zdravje zgubiš,
pomoči ni zate, zaman se solziš.
O, dete najmlajše, naše zlato!
Ne jokaj, ne tarnaj, še dobro ti bo.
Dežela domača tam preko morja,
srce ima zate, zdravje ti da.
Poslano od tetke pisemce,
pošljite ubogo detece.
Na grudo slovensko, planinski raj,
zdrava narava domači je kraj.
V domovini je hčerkica meseca dva,
z nogico zdravo po travi skaklja.
Zemlja domača, ti si nam vse,
iz tujine hvaležno je staršev srce.