Leto zopet je minilo,
rožice več ne cveto.
Lastovke v jato zbrane
vzele so od nas slovo.
Pismo iz tujine pišem,
tja na jug poslal ga bom.
Grenko solzo si obrišem,
ko se spomnim na svoj dom.
Kje je zemlja meni mila?
Kje domače so gore?
Tam mladost mi je minila,
tam ostalo je srce.
Tja v slovensko domovino
moje misli zdaj hite.
Gledat svojo domačijo,
tam, kjer dragi mi žive.