Se na plesišču je deklica vrtela,
vsa neugnana, kot burja je bila,
je tak nasmešek na ustnicah imela,
da sem želel si, da moja bi bila.
Potem sem z vsemi močmi si prizadeval,
na vse načine težil, osvajal jo,
se je splačalo, da nisem nič okleval,
sedaj imam za dekle Postojnčanko.
A zvita je še bolj kot Kačje ride,
je moj najljubši domači policaj,
noben prekršek moj ji ne uide,
se dela hudo moj ljubki jamski zmaj.
Že res, da ona me vedno komandira
in vem, da včasih nalašč mi živce žre,
a to za pravo ljubezen ni ovira,
ko jo objamem, pozabljeno je vse.