V mojem medaljonu tvoji so lasje,
kodrček, ki tebi z rute kukal je,
nosim ga na srcu, da bi ga ogrel,
kot tistega večera, ko sem te objel.
V mojem medaljonu tvoja slika je,
ki sem ti jo zmaknil, ko si spala še,
vedno me spominja najine noči
in jutra, ko s poljubom me zbudila si.
Nikdar ne bom pozabil tisti prvi klic
in nad nama krila prvih lastovic,
nikdar ne bom pozabil, da prvi bil sem jaz,
na zoreči njivi utrgal zlati klas.