Ko se bova srečala, se nasmehni mi,
naj v očeh ti vidim le ogenj, ki še tli.
Ko se bova srečala, le pomahaj mi,
brez besed bom razumel, da spet srečna si.
Ni poti več nazaj,
ni ljubezni kot nekdaj,
le kot dva popotnika
svojo srečo iščeva.
Nekaj pa ostalo je,
kar živi v nama še,
v spominu tistih dni
čas, ki nikdar ne zbledi.
Ko se bova srečala, ne oziraj se,
ker pomislil bom na to, da želiš me še.
Ko se bova srečala, bo ta hip minil,
jaz pa hitro, kar se da, v očeh bom solze skril.