Kje se končujejo meje ljubezni?
Večkrat nocoj sem vprašala se že.
Koliko še nezvestobe prenesti
zmoglo bo moje srce?
Dolgo že slutim, da k drugi zahajaš,
v tvojih objemih topline več ni.
Če te sprašujem, kje dolgo ostajaš,
stran mi obračaš oči.
Najina sreča veni in se maje,
kot na prepihu vsak cvet oveni.
Oh, le kako naj ustavim ta veter,
slutnjo, ki vame strmi?
Upam, da nekega dne bom vesela,
ko čas prinese resnico na dan,
ko bom spet vate in v srečo verjela
in boš le meni predan.
Naj te spomnim pomladi in na bele cvetove,
kot snežinke so padli po mojih laseh.
Saj takrat sva verjela, kar bi morala danes,
pa življenje bi teklo po srečnih poteh.