Spet gledam svet, kako noro drvi
kot neskončno hiter vlak.
Na njem vsak od nas mirno sedi
in diha isti težek zrak.
Na njem se peljem tudi jaz,
a drugačna sem kot vsi.
Drugam mu obrnem ta smerokaz,
da vlak za tren upočasni,
izstopim, rečem: »Zbogom«,
sem upornica z razlogom.
Vprašam, kar vprašati ne smem,
odstrem vsako tančico.
Rečem, kar reči ne smem,
zahtevam svojo pravico.
Šla bom tja, kamor ne smem,
da bom našla resnico.
Delam to, česar ne smem,
da spoznam kdo in kaj sem.
Nikdar ne bom takšna kot vsi,
ki se toku prepuste.
Res si želim pustiti sledi,
prenesti sanje na te,
ki se bojijo vstati,
zaloputniti z vrati.
Rada spoznala bi smisel življenja.