Ko cesta se vijuga čez mesta, vasi,
srečam vse polno ljudi.
V spominu prelepa še slika živi,
ob njej mi srce zadrhti.
Zdaj srečna se vračam
spet tja, kjer živim,
k domačem ognjišču,
po njem hrepenim,
k očetu in mami hitim.
Spet doma, na-na-na, na-na-na,
le doma, na-na-na, na-na-na,
srčece moje
srečno zapoje.
O, moj dom, na-na-na, na-na-na,
vračam se, na-na-na, na-na-na,
v tvoje naročje,
saj tu sem doma.
Že cesta se vzpenja in hrib se krivi,
tam jablana stara stoji.
Zelene livade in prašne poti,
tu mojih stopinj so sledi.
O, moj dom,
vračam se
v tvoje naročje.