Ko lunca noč prižge
Anita KraljMrak je legel na poljano,
poljubil njivo je zorano.
Mesec posrebril je hiše,
zvezde na obzorju riše.
Jaz pa še ne morem spati,
sladkim sanjam se predati.
Misel k tebi spet potuje,
skrite želje v srcu snuje.
Ko lunca noč prižge,
ljubezen v zraku je
in srca se odpro
s prečudežno močjo.
Po drugem hrepene,
ljubezni si žele
in že drži, da noč
ima res svojo moč.
Mrak je legel na poljano,
poljubil njivo je zorano.
Mesec posrebril je hiše,
zvezde na obzorju riše.
Tvojo pot so osvetlile,
nocoj spet k meni te vodile.
Ko se jutro bo zbudilo,
skrivnost bo najino prikrilo.
poljubil njivo je zorano.
Mesec posrebril je hiše,
zvezde na obzorju riše.
Jaz pa še ne morem spati,
sladkim sanjam se predati.
Misel k tebi spet potuje,
skrite želje v srcu snuje.
Ko lunca noč prižge,
ljubezen v zraku je
in srca se odpro
s prečudežno močjo.
Po drugem hrepene,
ljubezni si žele
in že drži, da noč
ima res svojo moč.
Mrak je legel na poljano,
poljubil njivo je zorano.
Mesec posrebril je hiše,
zvezde na obzorju riše.
Tvojo pot so osvetlile,
nocoj spet k meni te vodile.
Ko se jutro bo zbudilo,
skrivnost bo najino prikrilo.