Na koncu večera prižgejo
nebo nad Piranom, zaspanim.
Kot v zvezdnato temno odejo
ogrnejo ga še za eno noč.
In hiše vse tiše, kot stare gospe
zehajo glasno, saj čas je že.
In okna zapirajo, pozno je.
Na koncu večera zbežijo
glasovi otroški domov.
In ceste in trge pustijo
poljubom, zaljubljenih.
In zvon odbije dnevu slovo,
vetru prišepne dobro je šlo,
lepo si obrisal danes nebo.
Lahko noč, temne ulice
in vam lahko noč, trudni koraki.
Lahko noč, golobi prestrašeni
in vam lahko noč, ponočnjaki.
Naj se zdi, da je maestro
zaigral na svoje strune
stari znan napev.