Belo nebo seje snežni prah,
drevje ga lovi na gole veje.
Vse je negibno in nem je zrak,
še čas se je ujel v mehke niti bele preje.
Po beli preprogi odpelji me s sanmi,
naj biserni kristali spletejo se z mojimi lasmi,
tesno naj tvoja roka me oklepa,
da me ljubiš, da sem lepa, tiho, komaj slišno reci mi.
Po beli preprogi odpelji me s sanmi,
naj sanjam v belini, naj me lesketanje oslepi,
snežinke se topijo mi na dlani,
stisni me močneje k sebi, dolgo za naju naj sneži.
Zgubiva se v vrtinec belih zvezd,
daleč od obljudenih poti.
Za nama sneg skrije naj sledi,
daleč od obljudenih poti.