Siva megla je za mano,
ko ji maham v slovo,
hiše, ki jih čas podira,
tiho se poslavljajo.
Ko se peljem na obalo,
spremlja jasno me nebo
in spomini se počasi vračajo,
srce mi ogrejejo.
Širna cesta je pred mano,
naj se znova vse začne,
srečala bom znane obraze
tu, kjer čas se ustavil je.
Ko se peljem na obalo,
spremlja jasno me nebo
in spomini se počasi vračajo,
srce mi ogrejejo.
Zdaj sprašujem se,
me kdo bo prepoznal,
a je tam še kdo doma,
kjer del mene za vedno je ostal,
del mojih sanj.
Siva megla je za mano,
ko ji maham v slovo,
v življenju so postaje,
da novo stran obrnemo.