Pozdravi doma svojo ženo,
svojo ženo in moje otroke,
jaz pa si bom na roke
zamesil ljubljena prsa in boke.
Ker ljubljeni boki in prsa
so reka strasti in življenja,
reka, ki ne pojenja,
ko naraste, se šele začenja.
Vsak dan ti nekdo nekaj jemlje, krade al’ pa potrebuje,
pa pravijo, da bo še huje in kaj sploh ostalo nam bo.
Kakšen dan, ko ne bo treba v službo, ostal nam bo strah pred okužbo,
en liter z dobro družbo in jasno otroško oko. Zato.
Pozdravi doma svojo ženo, …
Ko rodil sem se, v zibko so mi dali smeha, veselja in pesmi,
na jetra mi gredo preresni, dolgocajtni in zoprni l’dje.
Teh par deset let rad živel bi, živel in ne životaril,
da sam sebe bi ne prevaril, bom ljubil in izpijal do dna. Zato!