Zdaj so tisti dnevi,
ko hodi se po levi,
ko ljudje počenjajo že vse podnevi,
a novice so le včerajšnji odmevi.
Zdaj so tisti časi,
ko hodi se počasi,
ko temni so postali svetlolasi
in se učijo govoriti masi.
Mar naj zato znorim?
Srečal sem očeta,
videl, kaj je zemlja sveta.
Na obali videl stati sem poeta,
iz ust mu ušla je pesem neizpeta.
Da bi dobili praske,
smo si sneli maske,
orali smo, rodili majhne klase,
a od ljudi smo slišali opazke.
Mar naj zato znorim?