Pomlad, zaidi vame,
segrej že itak vrelo kri,
potopi se v moje vene,
da srce mi ne zaspi.
Pomlad, počepni vame,
sedi v moje ustnice,
da jo s tabo bom poljubil
in povedal ji vse in povedal ji vse.
Da jo ljubim,
da jo sanjam,
da bo vedno samo moja
in še vse že dolgo znano,
ampak končno iz srca,
ampak končno iz srca.
Pomlad, zasekaj vame,
segrej mi to divjaško kri,
da bom zamenjal agregatno stanje
in jo ljubil s pesmimi.
Pomlad, počepni vame,
sedi v moje ustnice,
da jo s tabo bom poljubil
in povedal ji vse in povedal ji vse.