Valovim, valovim …
Mislila sem, da sem v morju pravih mi valov.
Mislila sem, da bom zmogla plavati ob tebi.
Spet v morju se predajam lastnim utežem,
le zakaj, bi šla naprej?
Ljubezen moja plavaš v skalah večnih si težav,
a jaz želim si oceana, nočem več nazaj.
Mesečina me preveva, vodi me naprej,
kaj pa zdaj, naj bom brez mej?
Valovim, valovim,
da svojo srečo dobim.
Valovim, valovim,
vse življenje valovim.
Valovim, valovim,
svobodo s tem jaz dobim.
Valovim, valovim,
vse življenje se budim.
Valovim, valovim …
V meni zdaj je le praznina,
ker odplaval si.
Srce je zdaj kot stara glina,
poka od bolečin.
Ne bom več si jaz dovolila tvojih opeklin,
ker našla sem svoj tok življenja, našla svojo moč.
Nočem nočem nočem nočem več domov,
ker tam me čaka čaka čaka tvoj okov.
Nočem nočem nočem več tvojih tokov,
ker sama zdaj jaz plavam.
Valovim, zdaj valovim, jaz valovim se ne bojim,
valovim, jaz valovim, valovim se prepustim.
Valovim, zdaj valovim, jaz valovim se ne mudim,
valovim, jaz valovim, valovim spet zaživim.
Valovim, zdaj valovim, jaz valovim se ne bojim,
valovim, jaz valovim, valovim se prepustim.
Valovim, zdaj valovim, jaz valovim se prebudim,
valovim, jaz valovim, valovim spet zaživim.