Mine dih, mine dan, mine sto noči,
vem, da spet bom doma, nikoli nič se mi ne zgodi,
razmišljam kaj naj naredim, da to spremenim.
Pred mano mesto luči v temo skriva se,
a jaz sem polna idej in energije, ki v meni žge,
zdaj rabim tisto, kar vlije mi upanje.
A naj splezam na streho, na glas zakričim in vse prebudim?
A naj zvabim ljudi, da bi združili sanje?
Refren:
Kaj pa če sem zvezda večera, ki sveti za vas,
vem samo da nočem bit sama doma.
Le za vas bom zvezda večera na vrhu neba,
rada bi, da z mano se svet zdivja.
Vedno več je ljudi tu na ulici,
vedno bolj se mi zdi, da ni vel tistih, ki spali bi,
začele so se ure bliska in traparij.
Izgine strah, pride moč, pride upanje,
Vsepovsod na obrazih vidim čudežne mimike,
oddaljene so misli na krivovernike.
Ko na strehi stojim, na ves glas zakričim in vse obnorim.
So pred mano ljudje, ki so združili sanje.
Refren:
Zvezda večera, zvezda večera, zvezda večera, …
Refren:
Zvezda večera, zvezda večera, zvezda večera, …