Tja v Bohinj rad zahajam,
lepotam se razdajam.
Tam je biser svet kot pomladni cvet.
Kje je bolj lepo kot pa tam živet’?
Tja v Bohinj rad zahajam,
kjer vselej mlad ostajam,
kjer nihče zaspan ne pričaka dan,
če je s soncem obsijan.
Pod Komno, Savico in Voglom moj raj
znova in znova me vabi nazaj.
Med hribi tam jezero mirno leži,
tamkaj moj svet živi.
Tja v Bohinj rad zahajam
in z žarki zgodaj vstajam.
Naj bo nad vodo, naj bo pod goro,
v mojih je očeh vselej tam lepo.
Tja v Bohinj rad zahajam,
med smrekami zarajam.
Tjakaj med skale v sanjave gore
vselej vleče me srce.