Korak do tebe
in bil bi ujet!
Zato na tleh sem
priklenjen ?e spet.
Da vsaj v duši ne bil bi s teboj,
da vsaj bližine ne čutil bi boj!
Mar je nevarno?!
Kaj se spra?ujem le!
Korak razdvaja
srce za srce.
Kako počeneš se
v ta prepad,
zaupaš luni,
da ve, kaj bi rad,
in vragu,
da zaviješ vrat
Ker dihava oba
in se čutiva dva,
ti bom hvaležen,
ee raje bi šla.
A ee je več kot to,
kar bi dobil,
bi htel’ in vzel
prav vse!