Pazi, Franci
Aleksander JežŽivela v naši ulici soseda je,
ki mlade fante rada je imela le.
Takrat sem majhen bil še,
a rad sem že učil se.
Zato nekoč pod okno sem se splazil tja,
soseda v sobi imela je spet novega.
Zaslišal sem besede,
ki milo so zvenele.
Pazi, Franci, pazi, Franci, vsaj še nocoj,
o, pazi, Franci, da ne bo, ne bo spet joj.
Učila ga je dihanja umetnega
in brez pižame sta bila, bila oba.
Razumel nisem nič,
ker bil sem mlad fantič.
Nato prišel je neki stric in me nagnal,
a sam pod oknom je ostal in se smejal.
Razumel je besede,
ki milo so zvenele.
Pazi, Franci, pazi, Franci, vsaj še nocoj,
o, pazi, Franci, da ne bo, ne bo spet joj.
Pazi, Franci!
Oh, ti neroda!
ki mlade fante rada je imela le.
Takrat sem majhen bil še,
a rad sem že učil se.
Zato nekoč pod okno sem se splazil tja,
soseda v sobi imela je spet novega.
Zaslišal sem besede,
ki milo so zvenele.
Pazi, Franci, pazi, Franci, vsaj še nocoj,
o, pazi, Franci, da ne bo, ne bo spet joj.
Učila ga je dihanja umetnega
in brez pižame sta bila, bila oba.
Razumel nisem nič,
ker bil sem mlad fantič.
Nato prišel je neki stric in me nagnal,
a sam pod oknom je ostal in se smejal.
Razumel je besede,
ki milo so zvenele.
Pazi, Franci, pazi, Franci, vsaj še nocoj,
o, pazi, Franci, da ne bo, ne bo spet joj.
Pazi, Franci!
Oh, ti neroda!