Če boš nekoč odšla, spomni se kdaj name,
na najine poti tja do večnosti.
Nikoli ne izdaj, da odšla si zame,
le kdo bi razumel najino skrivnost.
In ko sonce bo zašlo,
ko zaspale bodo ulice,
v tvoji sobi ogenj zagori,
v njemu skrijeva se jaz in ti.
In ko padem ti na dlan,
vse do jutra, ko rodi se dan,
prebudiva se iz svojih sanj,
le da jaz sem daleč stran.
Morda rojena si le za srečo drugih,
a tebi dano ni, da ljubila bi.
Če boš nekoč odšla, spomni se kdaj name,
naj pesem najina vedno bo s teboj.