Bila je kakor gora velika,
od nje sem bil že čisto pijan
in sanjal sem, da večji od bika
bil bi vsaj en dan.
Mi rekla je, da fantič sem pravi,
a žal sem še premajhen za njo.
Če zrasel bom, morda nekoč
me še ljubila bo.
Marjanca, vem, da premajhen sem zate
in da prekratke so noge.
Če pa bi dala mi srce,
zate bi zrasel le.
Premajhen sem bil zanjo in pika,
mi tu več ni pomagal bonton.
Ljubezen ta bila je velika,
res pravi polom.
A kmalu sem začudeno gledal,
Marjanca je napravila špas.
V fanta se je zaljubila,
ki je manjši kot jaz.