Nič več Maričke domov ni kot prej,
odkar jo je zasnubil disko džokej.
Pleše in pije ter se veseli,
domov se ji več ne mudi.
Krav’ce so lačne in mukajo spet,
njenemu psu ni več tako za ž’vet.
Zjutraj pa vstati več noče kot prej,
buditi jo moraš vselej.
Marička, zbudi se, ura je pet.
Marička, zbudi se, zaspala boš spet.
Marička, zbudi se, ura je pet,
na delo treba bo spet.
Svet je obrnil narobe za njo,
še kmetijo tam zapravila bo.
Krajevni predsednik se zgraža nad njo,
zemlja naj prva ji bo.
Marička, zbudi se, ura je pet.
Marička, zbudi se, zaspala boš spet.
Marička, zbudi se, ura je pet,
na delo treba bo spet.
Nič več z Maričko ni kot prej bilo,
traktor in zemlja čakata na njo.
Še petelinčka prodaja zato,
da zjutraj budil je ne bo.