Hej, narod moj.
V roke vzamem knjigo, berem o ljudeh.
Mnogi so se spraševali ali je živeti greh.
Živeli so v težkih časih, a ljubili narod svoj.
Nikdar niso se predali, čeprav izgubljali so boj.
Zato sem jim obljubo dal, da nikoli ne bom izdal.
Naj se trese in grmi, Bog nas večno naj živi.
Hej, narod moj, bodi vedno ti z menoj.
Stojim mi dan in noč ob strani,
vsega hudega me brani.
Sreča je še vedno Istra, če tunel se še bori.
Mnoga leta so minila, a se nič ne spremeni.
Ni umika, ni umika. Vse po tihem govori.
Jutri Jožica vzklika, hlapci že ne bomo mi.