Noč, 12. april 82′. Za marsikoga noč želja, samote,
zame pa povsem drugačna, saj zagledala sem njega.
V mesečini se mi je zdel privlačen,
bil je kakor mali vrabček, stopical je proti meni in mi rekel:
“Ljubi me, ljubi, divja zver.”
Bil je vulkan, ogenj, bil je jeklen in trd,
ko mi je na jezik polagal tihe vzdihe
in krike strasti. Vedela sem, da ni le moj
in da je vse kar mi ostane le up,
up, da zazvoni telefon in mi reče: