Ista slutnja ostaja, čeprav povsod
spet se jutro poraja, bežim od tod.
Misli neznosne, odganjam jih vstran.
Ko gori plamen dvoma, resnica skrije obraz.
Od takrat, ko sama sva,
verjamem edino v tebe, v naju dva.
Ne vrne se nazaj, več nazaj jene bo,
v drugem svetu drugi moški je z njo.
Ne vrne se nazaj, se več nazaj,
vem, da več nazaj je ne bo.
Nepotrebne besede, potne dlani,
ljubosumnost podira sanje malih radosti
in igra slepa izteka se
v zadnje dejanje, ki končuje vse.
Od takrat, ko sama sva,
verjamem edino v tebe, v naju dva.