Že kot otrok je zaden bil,
vendar mu vseeno je blo,
nikdar reševal problemov ni,
skrbel je, da mu blo je lepo, in pel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj.
Zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Počasi prlezu je na faks, za žurke ta glavn je bil.
Končali so faks sošolci vsi, a on se je zapil in pel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj.
Zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Drugi ustvarli družine so,
a on je ni imel, imel je le eno ljubico,
litrsko slivovko in pel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj.
Zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Druge so trle mnoge skrbi: avto, stanovanje, denar,
a on živel je iz dneva v dan, le za ljubico blo mu je mar in pel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj.
Zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Razpadla so jetra, srce je slabo, zdravnik mu je dejal,
takoj na zdravljenje treba bo, a on se je le nasmejal in pel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj.
Zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Končal je življenje kdove kje, vendar vem, da pel je tako,
ko še zadnjič objel je ljubico, litrsko slivovko. Pa je zahropel:
Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj.
Zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.
Pa ni prec umrl, pa je še enkrat zapel.