Je Poldeta prijazna, okrogla gospa, kosmata do brade in z breznom brez dna.
Kdor vidi jo nago, prav vsak se zgrozi: glej fuflo, ki ma noge in modre oči.
Prevzelo Poldeto nekoč je gorje, si brisala z dlačicami je solze.
Kar ugleda junaka, ki hodil je sam. To bil naš je Polde s curakom na ram.