“Dragi Dedek Mraz!
Živjo starina!
Glej spet je zima in bliža se čas,
ko novi obraz si bo leto nadelo.
Spet pišem ti jaz, saj me poznaš.
Verjetno se pismo ti znano bo zdelo,
si jih že mnogo od mene prejel.
Teh pisem in prošenj in spet bom želel,
kar rad bi od nekdaj, ne zase, za vse,
kar nas leze in gre na tem majhnem planetu.”
Zdravja nam dej, pa ljubezni, topline,
kjerkoli je vojna, naj, prosim te, mine.
Odreši prepirov nas in hudobije,
odvadi pohlepa in grde favšije.
Naj končno že pamet sreča veljake
in tiste bedake, ki delajo zdrahe.
Naj vse razprtije sloga prekrije,
poštenje naj vredno bo več od kupčije.
Lačne nahrani,
nemočne obrani,
prezeblim dostavi,
priskrbi kurjavo.
Brezposelnim službo,
osamljenim družbo,
krivice popravi,
trpljenje odpravi.
Napolni vse duše ljudi le z milino,
vsa srca z dobroto, oči pa z vedrino.
Naredi, da bomo lepo vsi živeli,
iskreno drug drugemu dobro želeli.
Spremeni ta svet na lepše, na bolje,
ljudje naj skrbijo za živali in okolje.
Naj vsakdo zave se vrednote življenja,
naj nas prevevajo dobra hotenja.
Da bo človečnost vrlina človeka,
odslej pa za vedno, od veka do veka,
da sčasoma vsi bodo srečni na svetu,
prosim te, prosim ustrezi poetu.
Saj vem, zdaj v zadregi popravljaš si brado
in spet mi prinesel boš le čokolado.