Tekstovi.me

Pročitajte tekst Pa-pa od autora: Adi Smolar

Pa-pa

Adi Smolar
Ko žena kakšen dan po svoje gre drugam,
kar paše mi, da zase časa mal imam,
vendar priznam, da takrat prav nič ne samevam.
To ne pomeni, da pri meni je še kdo,
doma sem čisto sam (spodobi se, da je tako),
le s spomini obdan mal brkljam in preteklost pogrevam,
ko prebiram pisma, ki prejel sem jih nekoč.
Največ od mame, ki v skrbeh je zame, ker sem moral proč.
Pa od prjatlov, nekaj pisem od deklet,
ki zdaj so dame srednjih let …
Mladost pozdravlja me s papa!,
pa sploh ne vem, kdaj je odšla,
je pač tako, ne moreš nič za to, da slejkoprej odide.
Tudi jaz ji vzklikam le papa!
Lepo, da si z menoj bila,
po svoje pa lepo je tudi to, kar za tabo pride!
Ko žena kakšen dan po svoje nekam gre, kar paše mi,
tud ona to že dobro ve,
zato v šali reče: „Ti uživaj, dokler spet ne pridem!“
To ne pomeni, da ob njej mi ni lepo,
res, moram vam priznat, da se razumeva zelo, vendar pa ve,
da včasih rad v spomine odidem.
ln gledam svoj obraz na slikah izpred let:
sem to res jaz, ta fant, ki kar preresno zre v svet!?
Na tej sem sam, na tej pa z družbo nekam grem …
Gledam in znova se zavem:
Mladost pozdravlja me s papa!,
pa sploh ne vem, kdaj je odšla,
je pač tako, ne moreš nič za to, da slejkoprej odide.
Pa ra, pa ra …
je pač tako, ne moreš nič za to, da slejkoprej odide.
Pa ra, pa ra …
po svoje pa lepo je tudi to, kar za tabo pride!