V meni vlada nemir,
on je kriv za vse noči.
V meni plamen gori,
ti v meni prebudil si ta nemir.
Zaradi tebe več ne spim,
spet ti dovolim,
da prideš sem in pogasiš mi ta nemir.
Tri nič nič,
kot da v meni je hudič.
Vsako noč se prebudi,
da razum mi zamegli.
En, dva tri,
spet preštejem da zaspim,
a še v sanjah me lovi,
pomagaš mi lahko samo ti.
Pravijo da moram se umirit,
tega ognja ne da se pogasit.
Ne morem stran in vem zakaj,
ko spet začutim v sebi zdaj,
vročino, ki odpelje me v raj.
Nekaj na tebi je,
kar vleče bližje me,
sila privlačnosti,
strasti upiram se.