Bila je njunih staršev dvanajsti otrok,
poslušala je polke in valčke, mi pa rock.
V razredu pravzaprav nihče je maral ni,
kdo bi hotel tako, ki se guli vse noči.
A z vsakim od nas poigra se narava nagajiva,
punce so se zredile in fantom so zrasli trebuhi od piva.
Ona pa je čez noč postala lepotica vitka,
dolge noge, lep obraz, mere kot brižitka.
Manekenka zdaj je slavna
in v visoki družbi glavna,
iz naslovnic se smeji,
vse ima, kar si želi.
Manekenka zdaj je slavna
in v visoki družbi glavna,
iz naslovnic se smeji
nam, ki je nismo marali.
Gospoda so imeli zabave,
na turnirjih so padale glave.
Dame so nosile krinoline do tal,
a glej, vseeno je izbruhnil škandal.
Kraljeva princeska mična
je že prava gospodična,
a zaljubljena v paža
in nad tem cel dvor se zgraža.
Viteze okrogle mize
pa zadeva vse bolj grize,
saj na tihem vsak sanjaril je,
nekoč njegova bo.
Da nam mulec skače v zelje,
kam, hudiča, sploh to pelje?
»Čast lahko le kri opere!«
črni vitez se zadere.
A čigava bo nevesta?
Paž ve, zvit je kakor presta.
Saj njegov otrok
pod njenim srcem spi.
Čisto majhna skupaj sva igrala se
na igrišču naše male ulice.
Nagajal vedno sem ti rad,
usipal mivko ti za vrat,
za kazen si podrla moj peščeni grad.
A leta tekla so, čez noč kar en, dva, tri
postala si najlepša punca v ulici.
Če sem pogledal za teboj,
po hrbtu mi je tekel znoj,
zaljubil sem se vate isti hip takoj.
Hvalili so se fantje, da se zlahka te dobi,
a jaz le sramežljivo sem povešal oči.
Noč in dan sem se prepričeval,
da cagav fant nikoli ni pri punci spal,
pri punci spal.
Cagav fant nikoli ni pri punci spal,
tud’ slepa kura zrno najde,
v sobi lučka se prižge
in skoraj kap zadene me.
»No, končno si prišel, že leto čakam te!«
»No, končno si prišel, že leto čakam te!«
»No, končno si prišel, že leto čakam te!«