Vsak korak v dobri veri,
išče pot neznano kam,
pa čeprav v obratni smeri,
več ne vrne se nazaj.
Beseda lepa nima mesta,
včasih res pretežka je,
še kakšna majhna lepa gesta,
v past ujame se.
Zakaj gorijo solze?
Zakaj gori srce?
A gledamo drugače, na dobro vero, upanje?
Zakaj gorijo solze?
Zakaj gori srce?
A ni več občutka, kaj se lahko in kaj ne sme?
Blede sence sončnih žarkov,
plešejo vsakdanji ples,
brez razuma, brez poudarkov,
izgubljeni so vmes.
Smeh in solze so prezrte,
vsak hiti na svojo stran,
pusti vrata si odprta,
podari toplo dlan.