Skozi okno zazrem se v pot,
bela odeja vsepovsod.
Ni stopinj in ne sledi,
izgubljen zdaj iščem te v temi.
Ples snežink prekrilo je,
nebo, ki hrani zgodbe vse.
Ujete tja v čarobno mesto,
kjer želela sva si isto.
Naj sneži za naju dva,
ko se lepo pogledava,
ujameva trenutek iz srca.
Naj sneži v večnosti,
ko ljubezen se rodi
in greje ti srce vse hladne noči.
Sneg prišel je z njim pa ti,
ki daljšala si zimske dni.
Ena noč, vse drugače je,
tvoj dotik spremeni vse.
Sij luči spremlja smeh,
tvoje oči zdaj moj so greh.
Pod dolgim plaščem skriješ se
in s pogledom poveš mi vse.