Duša nespeča v meni išče,
prostor, da gre pod ledišče.
Adrenalina mi nikol’ ne zmanjka,
vedno zate bom uganka.
Nad oblaki vse bo lahko,
oster zrak reže v telo.
Polarni sij seka v oči,
roke hladne, srce se ne umiri.
Letim brez kril, letim brez pravil,
da me odnese tja, prek mojih meja.
Letim brez kril, letim brez pravil,
ne vračam se nazaj, tu našel sem svoj raj.
Zdaj beži stran od višine,
nervoza tebe hitro prime.
Izgubljena v samoti,
kjer umiri te Pavarotti.
Ekstaza vleče me v modrino,
stran od centra, kot večino.
Hitrost življenja brez meja,
občutek dzren vse ti da.