Svoje barke krmar
Žiga DeršekKadar življenje boli,
kadar se celijo rane,
iščeš izhod, pa ga ni,
kot v slepi ulici.
Takrat dvigni glavo in poglej,
poglej stvari še z druge strani.
V sebi ne priznaj
postavljenih mej.
Ko veter glasno poje,
še vedno bodi svoje barke krmar.
Če jadra prav obrača,
se vedno varno vrača k domu mornar.
Ko te življenje vodi,
še vedno svoje bodi barke krmar.
Preplul boš oceane,
če upanje ostane, viharju se ne vdaj nikdar.
Kadar srečuješ ljudi
z maskami na obrazu,
ki jim srce ledeni,
bodi drugačen ti.
Vzemi zase, kar je dobrega
in srečo drugim posuj.
Kjer ljubezen je,
naproti zapluj.
kadar se celijo rane,
iščeš izhod, pa ga ni,
kot v slepi ulici.
Takrat dvigni glavo in poglej,
poglej stvari še z druge strani.
V sebi ne priznaj
postavljenih mej.
Ko veter glasno poje,
še vedno bodi svoje barke krmar.
Če jadra prav obrača,
se vedno varno vrača k domu mornar.
Ko te življenje vodi,
še vedno svoje bodi barke krmar.
Preplul boš oceane,
če upanje ostane, viharju se ne vdaj nikdar.
Kadar srečuješ ljudi
z maskami na obrazu,
ki jim srce ledeni,
bodi drugačen ti.
Vzemi zase, kar je dobrega
in srečo drugim posuj.
Kjer ljubezen je,
naproti zapluj.