Tam v Trobljah sred’ vasi
ena hišica stoji.
Prav do hišice lepa bela pot pelja,
a v hiši debela ženka je doma.
To že skoraj vsakdo ve,
da ji Tinka je ime.
Če kateri med vami je še videl ni,
naj v gostilno k Rženu pohiti.
Stara to navada je,
vsakdo rad v gostilno gre.
Kadar prideš, že Tinka na vso moč hiti,
pa je ura podnevi al’ pa v jutro tri.
Ti postreže, kot želiš,
vse, kar hočeš, to dobiš.
Že natoči ti vinca al’ pa konjaka,
včasih tudi mal’ vode zrav’n doda.