Neki večer sem te čakal,
ker sem mislil, da prišla mi boš.
Rož rudečih tam s hribov
sem, draga, za tebe natrgal.
Že žarel je soj jutranji
in še vedno sem čakal zaman.
Ves obupan takrat sem bil sklenil,
da ostal bom vedno sam.
Dragi, ne daj, tega nikar,
takrat sem bila še mlada.
Zdaj ti lahko srečna povem,
imela sem vedno te rada.
Daj mi povej, ali si moj,
ali me vedno boš ljubil.
Pa mi ti daj poljubčka dva,
da bova srečna oba.