Brez čustev in solza
pri meni si zaspala,
še vedno tujca dva
si v jutru sva.
Pogrešam prav močno,
kako sva se ljubila,
pri srcu ni toplo,
odkar si ti odšla.
Slovo je polno bolečin,
v solzah zdaj trpim,
ker odšla si v tuji kraj,
ne prideš več nazaj.
Slovo je polno bolečin,
sam v postelji zdaj spim.
Predolge otožne so noči,
srce si te želi.
Še vedno sanjam dan,
ko k meni spet se vrneš,
a vem, zaman,
saj tvoje prazno je srce.