Ni smeha, le žalost noč za nočjo.
Odpiram oči, z mano tema spi.
Ogrnjen v tišino, vse bolj norim,
z jutrom po tebi hrepenim.
Življenje, trenutek in sanje najine,
ne morem več sam skozi noč.
Jočem na glas. Ali me slišiš?
Kličem te zdaj, o, daj, oglasi se.
Jočem na glas, ker te ljubim.
Nikoli vedela tega ne boš.
Ogenj v meni še gori,
sreča tiho mimo nas beži.
Te slike, obrazi daleč so,
le spomine si pustila mi.
Zdaj upam in čakam, a kaj še sam ne vem.
Vseeno te pustiti ne smem.