Na licu bela solza,
ugaslo upanje,
zdaj plamen sveče riše,
njegove ustnice.
Kot svetel dan, ki vedno
prekine se z nočjo, ugasne z njo,
tako hitrost ljubezen
zavila je v temo.
V srečnih dneh roteče,
ga spraševala je,
zakaj strast do motorjev
ljubezni ne zamre.
Odgovora ji nikdar dal ji ga ne bo,
zdaj ve le to, da okrog pasu objeta,
šla v večno bi temo.