Na izletu v osmem razredu šli smo v Piran,
vse lepote, kar se da vid’t, vidl smo čez dan,
hitr’ pa se noč je spustila, šli smo v hotel,
ker tršiča t’ko je hotela, pa smo ji zapel;
“Eo!” pod tisto je odejo,
kjer fantje dobr vejo,
da nimajo še kej iskat in
vejo. štacuno lahk’ zaprejo,
ker švercajo čez mejo,
kjer mogl bi pred vrati stat.
Ampak naši luštni tršici to ni blo všeč,
da smo celo noče se mi drl’, blo ji je odveč,
rajš’ bi vidla, da kot fantki spančkal bi vso noč,
rajš’ bi vidla, da ravnat’l z njo bi bil rekoč:
Tisto noč pa res smo bli pridn’, koker da bi spal,
tko kot miške, čist potihem, smo za vrati stal,
ni blo dolg ko smo zaslišal škripanje od vrat,
kuk miška je ravnat’l šou k tršici spat.